Virusi so najmanjši mikroorganizmi in so znotrajcelični paraziti. Samostojno se ne morejo razmnoževati, saj imajo le genski zapis za razmnoževanje, ne pa tudi mehanizmov. Razmnožujejo se samo v živih celicah gostiteljev (človek, živali, bakterije, rastline). Virusi so različnih oblik – paličasti, spiralni, kubični… Pogosto so te oblike geometrijsko pravilna telesa. So različnih velikosti, od nekaj 10 do nekaj 100 nm. Poznamo preko 5000 različnih vrst virusov. Dedni material predstavljata DNA ali pogosteje RNA.
Zgradba virusov
Virusi so različno zgrajeni, vendar imajo nekatere skupne značilnosti. Osrednji del imenujemo nukleokapsida. Nukleokapsida je zgrajena iz kapside in sredice. Sredico tvorijo beljakovine in genski material (DNA ali RNA). Kapsida je plašč beljakovin, ki obdaja sredico. Nekatere viruse obdaja še posebna ovojnica iz katere štrlijo bodice – peplomeri.
Razmnoževanje virusov
Virusno razmoževanje je kompleksno dogajanje, ki poteka le v živih celicah in v določenem zaporedju. Najprej se mora virus pritrditi na celico, nato vstopiti vanjo, sledi sproščanje DNA ali RNA molekule, potem se s pomočjo gostiteljeve celice sintetizirajo virusne beljakovine, hkrati poteka pomnožitev DNA/RNA, na koncu pa se še sestavijo novi virusi, ki zapustijo celico.
Razdelitev virusov
Glede na dedni material lahko viruse razdelimo v dve veliki skupini: RNA in DNA viruse:
- Pomembnejši RNA virusi so: rinovirusi, virus hepatitis A, virus hepatitisa E, virus hepatitisa C, virus rdečk, virus klopnega meningoencefalitisa, virus parainfluence, virus ošpic, virus stekline, virus influence (A, B, C), rotavirusi, retrovirusi, HIV.
- Med medicinsko pomembnejše DNA viruse sodijo: virus hepatitisa B, virus B19, papilomavirusi, adenovirusi, herpesvirusi, virus črnih koz.