Bakterije so enocelični organizmi, ki jih sestavlja prokariontska celica. Bakterijska celica vsebuje DNA molekulo, plazmide, ribosome, nima pa jedra. Po obliki bakterije delimo na: koke – kroglaste bakterije, bacile –paličaste bakterije in kokobacile – vmesna oblika. Prisotne so povsod – na ljudeh, živalih, v zemlji, vodi in zraku. Bakterije barvamo med drugim tudi s posebnim barvilom imenovanim metilvijoličo barvilo. Če po barvanju bakterije zadrži to barvilo in jih tudi z organskimi topili ne moremo razbarvati, jim pravimo po Gramu pozitivne bakterije. Tiste bakterije, ki ne zadržijo barvila, so po Gramu negativne bakterije.
Zgradba bakterijske celice
- Celična stena je zunanji sloj bakterijske celice in ji daje obliko.
- Celična membran leži pod celično steno in je sestavljena iz fosfolipidnega dvosloja.
- Citoplazma izpolnjuje notranjost bakterij.
- Bičke imajo le nekatere bakterije. Z njimi se premikajo.
- Bakterijska kapsula je polisaharidna snov s katero so obdane nekatere bakterije.
Razmnoževanje bakterij
Bakterije se razmnožujejo z delitvijo na dvoje (nespolno razmnoževanje). Bakterija v ugodnih pogojih raste in ko doseže določeno velikost, se razdeli na dve skoraj enako veliki polovici.
Poimenovanje bakterij
Bakterije poimenujemo tako, da najprej napišemo rod in nato še vrsto bakterije. Bakterije pišemo s poševnim tiskom. Npr. rodovi – Staphylococcus, Steptococcus… K rodu Staphylococcus pripišemo še vrsto: npr. Staphylococcus aureus.