Benzodiazepini so ena izmed najpogosteje predpisanih skupin zdravil. Spadajo v skupino anksiolitikov. Njihov mehanizem delovanja je tak, da se vežejo na posebne receptorje v celicah (t.i. GABA receptorje) in s tem povečajo njihovo delovanje. Benzodiazepini so, na primer, diazepam (apaurin), lorazepam, nitrazepam …
Kdaj uporabljamo benzodiazepine?
Spekter uporabe benzodiazepinov je zelo širok. Uporabljamo jih kot anksiolitike in hipnotike. Imajo tudi pomirjevalni učinek (sedacijo) in blažijo mišične krče (antikovulziven učinek). Kot anksiolitiki jih uporabljamo pri bolnikih s tesnobnostjo, pri fobijah (npr. socialni fobiji), paničnih motnjah, stresu itd., saj delujejo pomirjevalno in sprostitveno. Vsi benzodiazepini izboljšajo spanec (hipnotično delovanje), zato jih uporabljamo pri motnjah spanja. Uporabljajo se tudi pri zdravljenju depresije, shizofrenije, epileptičnem statusu, anasteziji …
Zdravljenje z benzodiazepini
Zdravnik ponavadi sprva predpiše en odmerek na dan, kasneje pa te odmerke povečuje. Ob izboljšanju klinične slike se benzodiazepini postopno ukinejo.
Benzodiazepini in alkohol
Benzodiazepinov se ne sme uporabljati skupaj z alkoholom, ker lahko pride do inhibicije dihalnega centra v centralnem živčevju, povečane agresije …
Stranski učinki benzodiazepinov
Benzodiazepini povzročajo naslednje stranske učinke (našteti so le nekateri!): utrujenost, motnje koncentracije, upočasnjen reakcijski čas … Pri dolgotrajneši uporabi lahko pride do zasvojenosti. Pri predoziranju pa do izgub spomina, depresije dihalnega centra …Redno jemanje pomirjeval oziroma benzodiazepinov vodi v: apatijo, nerodnost, čustveno labilnost, pojavijo se tudi motnje gibanja (bolnik hodi, kot da bi bil pijan). Pri nenadni prekinitvi jemanja zdravil lahko pride do abstinenčnega sindroma, ki se kaže s tremorjem (nehoteno tresenje), nemirom, nespečnostjo …