Maligni limfomi so skupina rakavih obolenj, ki se razvijejo iz limfatičnega tkiva, na primer, iz limfocitov B ali T. Delimo jih na Hodkinov limfom (Hodkinova bolezen) in ne-Hodkinove limfome. V Sloveniji je na leto približno 400 novoodkritih bolnikov z eno od oblik malignega limfoma.
Dejavniki tveganja
Pri veliki večini je vzrok nastanka limfoma neznan. Dejavniki tveganja so:
- virusi: EBV (Epstein-Barr virus), Helicobacter pylori
- genetski dejavniki
- imunska oslabelost
Simptomi in znaki malignega limfoma
Najpogostejši prvi klinični znaki so povečane, neboleče, premakljive bezgavke na vratu, dimljah, pod pazduho. Prizadete so lahko tudi druge bezgavke, ki pa jih ne moremo zatipati. Če so prizadete trebušne bezgavke, se to kaže z bolečino v trebuhu. Pri prizadetosti medpljučja (prostora med obema pljučnima kriloma) pride do težkega dihanja in kašlja. Pri bolnikih z malignim limfomom se lahko pojavijo tudi splošni znaki bolezni: vročina, hujšanje, nočno potenje, slabo počutje, utrujenost.
Zdravljenje
Zdravljenje je odvisno od vrste in razširjenosti limfoma. Večinoma je kombinacija obsevanja in kemoterapije.