Zavest je stanje, ko se oseba zaveda sebe in okolice. Motnje zavesti nastanejo iz različnih vzrokov in so pogosto povezane z moteno prekrvitvijo. Stopnjo zavesti ocenjujemo s pomočjo Glasgowske lestvice nezavesti.
Oblike motenj
Motnje zavesti se kažejo v različni oblikah:KVANTITATIVNE MOTNJE ZAVESTI:
- omotičnost – Blaga oblika motnje zavesti. Človek je omotičen, zaspan.
- somnolenca – Somnolenca je blažja oblika motnje zavesti. Bolnika prebudijo fiziološki dražljaji (na primer glasen poziv).
- sopor – Pri soporju se bolnik odzove le na močnejše bolečinske dražljaje. Odziv je le motoričen.
- koma – Bolnik se ne odziva na zunanje dražljaje.
- vegetativno stanje – To je posebno stanje, ki se pojavi pri ljudeh po komi. Bolnik lahko občasno zehne, premakne ud, odpre oči, ne drži vode in blata… Zavest je zelo omejena.
KVALITATIVNE MOTNJE ZAVESTI:
- zamračenost – Bolnik napačno doživlja dogajanje v okolju, je zbegan in doživlja tesnobo.
- zamegljenost – Bolnik halucinira in ima inkonherenten miselni tok.
- zmedenost
- delirantno skaljena zavest – Bolnik je dezorientiran, zmeden in napačno doživlja dogajanje v okolju. Prisotne so lahko tudi halucinacije.
Vzroki motenj zavesti
- poškodbe centralnega živčnega sistema: pretresi, možganske krvavitve, možganski edem
- epilepsija
- hipoglikemija: najpogosteje pri sladkornih bolnikih
- kap
- zastrupitve: alkohol, organofosfati…
- akutno in kronično odpovedovanje jeter
- zlorabah psihoaktivnih snovi
- podhladitve
- motnje pri presnovi amoniaka: na primer dedne bolezni, ki povzročajo motnje cikla sečnine
- …