Možganska kap ali cerebrovaskularni inzult je urgentno stanje, pri katerem pride do nenadnega žariščnega izpada delovanja možganov. Incidenca možganske kapi v Sloveniji je približno 200/100000. Do kapi pride zaradi ishemije (ishemična kap) ali krvavitve (hemoragična kap). Pri ishemiji pride do prekinitve krvnega pretoka v določen del možganov zaradi zaprtja žile s strdkom. Večino kapi povzročijo strdki (okoli 75%). Pogosto se pred »pravo« kapjo pojavi t.i. TIA (tranzitorna ishemična ataka = prehodni ishemični napad). TIA nastane zaradi začasne zapore možganskih žil s strdkom in se kaže z različnimi simptomi podobnimi možganski kapi, ki izginejo znotraj 24 ur.
Simptomi možganske kapi
Simptomi in znaki so odvisni od lokacije, obsežnosti in vrste kapi. Pojavijo se:
- motnje zavesti, glavobol, bruhanje (močnejši pri hemoragični kapi)
- motnje govora
- delna ohromelost
- vrtoglavica
- motnje vida
- različne motnje gibanja in senzorike…
Dejavniki tveganja
- starost
- visok krvni tlak
- stres
- sladkorna bolezen
- debelost, telesna neaktivnost
- kajenje
- bolezni srca in ožilja…
Ti dejavniki pospešujejo nastanek strdkov in okvar žil.
Operacija karotidne arterije
Ateromatozne spremembame v karotidni arteriji lahko povzročijo možgansko kap. V spodnjem videu si lahko ogledate kirurško odstranjevanja ateroma v karotidni arteriji.
Posledice možganske kapi
Posledice možganske kapi so različne in so odvisne od mesta in obsežnosti poškodbe možganov. Nepovratne posledice kapi se lahko s hitrim ukrepanjem in hitrim prevozom v bolnišnico bistveno zmanjšajo.
Preprečevanje možganske kapi
Pri osebah, ki imajo več dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi in pri tistih, ki so že preboleli možgansko kap, je priporočljiva antiagregacijska terapija (na primer z acetilsalicilno kislino). Pri starejših osebah (nad 60 let) je potrebna še antikoagulantna terapij z varfarinom.