Multipla skleroza je avtoimunska, demielinizirajoča bolezen centralnega živčevja (možganov in hrbtenjače) pri kateri pride do propadanja mielinske ovojnice zlasti v beli možganovini. Okvarjene predele nadomesti glia (živčno oporno tkivo). Prvi simptomi bolezni se najpogosteje pokažejo že pri mlajših odraslih (pri 20 – 30 letih). Pogosteje zbolevajo ženske. Čeprav natančnega vzroka bolezni ne poznamo, so raziskave pokazale, da imajo pomembno vlogo: imunološki dejavniki, dednost in okolje. Pri osebah, ki imajo v družini nekoga z multiplo sklerozo, je večja verjetnost da zbolijo tudi sami.
Simptomi in znaki multiple skleroze
Okvare mielinske ovojnice lahko nastanejo kjer koli v centralnem živčevju, vendar so najpogostejše v: možganskem deblu, hrbtenjači, malih možganih, optičnem živcu, predelih ob možganskih ventriklih (t.i. periventikularni predeli). Klinična slika je tako odvisna od lokacije okvare:
- okvare hrbtenjače se kažejo z: mravljinčenjem, odrevenelostjo, impotenco, mišično oslabelostjo, motnjami pri hoji/gibanju, tresenje, inkontinenco
- okvare optičnega živca se kažejo z: motnjami vida (predvsem težave pri zaznavanju barv)
- okvare možganskega debla in malih možganov se kažejo z: motnjami govora (dizartrija), dvojnim vidom (diplopija), mišično šibkostjo, trigeminalno bolečino, vrtoglavico, motnjami ravnotežja, motnjami koordinacije
Bolezen najprej poteka z relapsi (izboljšanji in poslabšanji) nato pa pri nekaterih preide v progresivno obliko, ki se v hudih primerih kaže s paraplegijo, tetraplegijo.
Bolnica z multiplo sklerozo – video
Postavitev diagnoze
Zdravnik postavi diagnozo multiple skleroze s pomočjo klinične slike in slikanja z magnetno resonanco oziroma z laboratorijskimi preiskavami (lumbalno punkcijo). Pri lumbalni punkciji odvzame zdravnik nekaj likvorja iz hrbtenjačnega prostora (pri multipli sklerozi je zanj značilno, da vsebuje povečano število celic).
Zdravljenje
Zdravljenje bolezni je simptomatsko (npr. krče zdravimo z diazepamom, inkontinenco z oksibutininom, impotenco zdravi urolog, steroidi zmanjšajo vnetni odziv itd.). Uporabljajo se tudi zdravila, ki zavirajo imunski odziv (imunosupresivi): ciklosporini, azatioprin.Profilaktično zdravljenje vsebuje tudi beta-interferone in glatiramer acetat. Zdravila upočasnijo potek bolezni, zmanjšajo simptome in pojave novih simptomov bolezni (zagonov bolezni).