Rak na dojki je najpogostejša oblika raka pri ženskah v Evropi (tudi v Sloveniji). Incidenca narašča in je približno 100/100000 žensk. Patohistološko poznamo več oblik raka dojk. V grobem jih delimo na neinvazivni rak dojke (npr. intraduktalni karcinom in situ) in invazivni rak dojke (npr. medularni karcinom, mucinozni karcinom …).
Dejavniki tveganja
Poznamo več dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk:
- genetski dejavniki: predvsem družinska obremenjenost z genoma BRCA1, BRCA2, tudi p53, PTEN
- endokrini oziroma reproduktivni dejavniki: povečana količina estrogenov (npr. pri zdravljenju po menopavzi), dolgotrajna uporaba kontracepcijskih tabletk, pozna prva nosečnost, ženske brez otrok, nedojenje
- zunanji dejavniki: ionizirajoče sevanje, debelost, alkohol
Odkrivanje raka dojk
Pri raku dojk uporabljamo več različnih diagnostičnih metod:
- mamografija – je rentgensko slikanje dojk
- ultrazvok – uporabljamo pri mladih ženskah (pod 35. Letom starosti) saj se pri njih spremembe z mamografijo slabše vidne
- slikanje z magnetno resonanco
- biopsija in patohistološki pregled
Simptomi in znaki
Klinično se kaže dokaj različno, saj poznamo veliko vrst raka dojk. Najpogosteje se kažejo z zatrdlino v dojkah. Neinvazivni raki se redko kažejo s kliničnimi simptomi. Odkrijemo jih predvsem z mamografijo. Invazivni raki se lahko kažejo z zatrdlino v dojkah, rdečino, bolečino, prisoten je lahko tudi izcedek, povečane pazdušne bezgavke.
Zdravljenje raka na dojkah
Zdravljenje je odvisno predvsem od vrste in razširjenosti raka dojk. Lahko se zdravi kirurško z odstranitvijo dela ali cele dojke, obsevanjem (predvsem pri bolnicah pri katerih niso odstranili cele dojke), kemoterapijo z različnimi citostatiki (npr. doskorubicinom, docetakselom), hormonskim zdravljenjem in biološkimi zdravili.
Kirurško odsranitev raka dojk si lahko ogledate v spodnjem videu: